»Moja hčerka ima drisko, skoraj je imela srčni napad. Ničesar nimamo. Prišli smo sem in nimamo ničesar.«
»Dobil sem toliko čestitk, da bo tudi moj telefon pregorel. Nismo imeli nič pripravljenega, a popoldne in zvečer se bomo malce poveselili s sovaščani, navijači in podporniki. Postavili bomo tudi mlaj in transparent. Nismo verjeli, da bomo kdaj na Brišah to doživeli. Se nas je kar dotaknilo.«
»Moja hči ni naredila nič. Ni tatica, poneverjevalka ali morilka. Prosim vse matere naše države, da so glas svojih otrok. Če bomo molčali, nas bodo nadlegovali in nekega dne prišli po nas vse, drugega za drugim.«
»Petnajst dni sem hodila do taborišča s svojimi devetimi otroki. Triletna hči je bila že tako šibka, da sem jo morala pustiti ob cesti. Ničesar nisem mogla storiti, slišala sem le hijene, kako se približujejo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju